V podjetju Biodom smo razvili hibridni sistem delovanja toplotne črpalke in dodatnega vira ogrevanja. Tak sistem je najbolj primeren za starejše, slabše izolirane objekte, ki se ogrevajo na pelete/drva/olje/plin in za ogrevanje uporabljajo radiatorski sistem ogrevanja.
Zakaj je bolje takšen objekt ogrevati s hibridnim sistemom?
Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo najprej razumeti delovanje toplotnih črpalk. Toplotne črpalke imajo najboljši izkoristek pri visokih zunanjih temperaturah, ter pri ogrevanju ogrevalne vode na nizko temperaturo. Najbolj primerne so za talno ogrevanje, kjer temperatura vode po navadi ne preseže 35°C.
Izkoristek toplotne črpalke – glede na zunanjo temperaturo in temperaturo ogrevalne vode:
Temperatura ogrevalne vode | Zunanja temperatura | Izkoristek (COP) |
35°C | 7°C | 4,6 |
35°C | 2°C | 3,9 |
35°C | -7°C | 3 |
35°C | -15°C | 2,4 |
Temperatura ogrevalne vode | Zunanja temperatura | Izkoristek (COP) |
55°C | 7°C | 2,6 |
55°C | 2°C | 2,3 |
55°C | -7°C | 1,7 |
55°C | -15°C | 1,3 |
COP (izkoristek): pridobljena toplota/vnešena elektrika …. COP – 4,7 pomeni da smo za porabljen 1 kW elektrike, pridobili 4,7 kW toplote.
Pri radiatorskem sistemu, kjer je za zimske dni potrebna temperatura ogrevalne vode tudi nad 50°C ali 60°C, je izkoristek toplotne črpalke bistveno manjši. Pogosto je za takšne sisteme toplotna črpalka predimenzionirana, kar pomeni da je zmožna ogreti objekt tudi pri najhladnejših temperaturah. Problem nastane v prehodnih obdobjih in normalnih temperaturah večino zime. Takrat predimenzionirane toplotne črpalke delujejo na nizkih obratih in zmanjšani moči (10% – 45% polne moči), kjer se jim izkoristek razpolovi ter prihaja do velike porabe.
Pri celotnem procesu, moramo upoštevati še proces DEFROST – odmrzovanje zunanje enote zaradi vlage v zraku, ki je najvišja v območju med -2°C in +5°C. Takrat toplotna črpalka jemlje toploto iz sistema ogrevanja / hranilnika, da segreje zunanjo enoto in jo odtali. V tem procesu nastajajo največje izgube.
Ko razumemo te ključne stvari, se zdi odlična rešitev, da bi za take sisteme uporabljali dodatni vir ogrevanja v območjih, ko toplotna črpalka sama ni najbolj optimalna za ogrevanje takih objektov.
Zato smo v Biodomu razvili pametni krmilnik IQ2, ki vodi celoten proces, tako da upravlja poleg toplotne črpalke še vžiganje dodatnega vira ogrevanja.
Sama avtomatika preračuna, kdaj vam toplotna črpalka ne uspe sama segreti objekta, oz. kdaj je ta proces bolj rentabilen z dodatnim virom, ki je na voljo. Medtem toplotna črpalka še vedno deluje na nižji moči ter ohranja optimalen izkoristek.
Prihranek je odvisen od različnih dejavnikov; pri starejših hišah s slabo izolacijo brez talnega ogrevanja ali z delnim talnim ogrevanjem, pa se lahko prihranek doseže tudi do 30 % v primerjavi samo s toplotno črpalko. Ena glavnih prednosti je tudi to, da nikoli niste odvisni od samo enega energenta. Prav tako se podaljša življenjska doba tako toplotne kot tudi dodatnega vira, saj se jih uporablja samo v optimalnih območjih delovanja.
Toplotne črpalke Biodom so uvrščene na seznam Eko sklada, ter se po sezonskih izkoristkih uvrščajo v sam vrh. Delujejo na hladilno sredstvo R32, ki je trenutno med najbolj okolju prijaznimi hladilnimi plini; ni škodljiv za ozonski plašč. So ene tišjih na trgu – na razdalji 5 metrov, je jakost zvoka samo 30 dB. Koliko stane?
V večini primerov celotna investicija v dograditev toplotne črpalke Biodom znese okoli 8.000 €, 9.000 €, oz. okoli 120 € na mesec, če se vzame na financiranje eko sklada z dobo odplačevanja 6 let. Od tega je potrebno odšteti še subvencijo:
V primeru zamenjave stare naprave za toplotno črpalko, vam pripada 40% povračilo subvencije vendar ne več kot 2500 EUR, v primeru dograditve toplotne črpalke obstoječemu sistemu pa 10% vendar ne več kot 1000 EUR. V primeru zamenjave stare kurilne naprave za kotel na pelete v kombinaciji s toplotno črpalko vam pripada do 4000 EUR povračila subvencije za kotel na pelete ter do 1000 EUR za toplotno črpalko.